Posest Štrlekova dolina se razprostira na skupno štirih hektarjih travniških, gozdnih in kmetijskih površin. Posestvo nudi dom bobrom in različnim gozdnim živalim. Prav tako lahko, če smo pozorni, ob sprehodu naletimo na potok Toplica, divji ribnik za katerega so zaslužni bobri, zanimive rastline in stara drevesa, ki v sebi nosijo mnogo zgodb. Prav zaradi pestrosti življenja na Štrlekovi dolini je vsak dan na posesti nekaj posebnega in nam prinese nove izkušnje. Kljub temu, da je posest ločena z nekaj minutami hoje je povezano s skupno zgodbo. Zgodba, ki v svojem jedru nosi ljubezen treh mladih ljudi do narave in kraja Šmarješke Toplice. Prav tako je pomemben temelj zasnove posesti tudi spoštovanje do okolja, kulturne dediščine ter zavedanje, da marsikatero dognanje modernosti lahko služi kot pomembna pomoč pri ohranjanju vsega naštetega.
Na posesti se nahajajo ruševine lokalnega pomena gradu Štrlek, ki je prvič omenjen že v 13. stoletju in je vsekakor bil priča mnogih dogajanjem v skoraj tisoč letih. Tako prav grad s svojo zgodovino in kulturno vrednostjo predstavlja tako pomemben del identitete posestva, da je po njem tudi poimenovano.
Zeliščno posestvo se nahaja na zemljišču, ki je bilo včasih vinogradniško in delno degradirano. Pogled se razprostira na širni gozd in kraj Šmarjeta. Na zeliščnem posestvu pridelujemo mnogo raznih zelišč. Med njimi lahko najdemo razne vrste mete, melise, baldrijan, sivko, pehtran in še mnogo več. Prav tako je del zemljišča posvečen pridelavi zelenjave in sadnja. Pri pridelavi in skrbi za zemljišče so naša glavna vodila načelo trajnosti in odrasti (degrowth). Tako se trudimo uporabljati čim več lokalno pridelanih stvari, ki jih pri delu potrebujemo. V središču naših prizadevanj je tudi povezovanje in izobraževanje o dobrih praksah vrtnarjenja oz. kmetovanja. Pomemben del zemljišča je tudi gozd za katerega skrbimo z zavedanjem, da nudi dom mnogo živalim, žuželkam in rastlinam. Del zemljišča je posvečen izključno naravi in je v obliki divjega travnika v katerega posegamo samo ob potrebi in ga tako prepustimo žuželkam, srnam, zajcem in mnogim drugim prebivalcem našega sveta. Prav tako smo na vse to pozorni tudi pri vzdrževanju posesti. Na primer pri košnji ne kosimo rmana in pazimo na lučnik. Lokalno je to območje poimenovano tudi Sončnik prav zaradi svoje prisojne lege. Tako lahko obiskovalec kmetijske posesti poleg mnogo dobrin vidi tudi naravni svet, prečudovit pogled na gozd in uživa v sončnik žarkih.
